Kontakt: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate. SLO | ENG
  • Sprememba v srcu

Prispevki

 

September 2016

Sanja Rozman:
Moja zgodba je zgodba o odvisnosti



Dr. Sanja Rozman. Ženska, ki je prehodila pot od zdravnice do psihoterapevtke, avtorice več uspešnic o samoraziskovanju in odvisnostih. In še vedno hodi. In v tem procesu uči sebe in druge. Njena trilogija Umirjenost, Pogum in Modrost je celovit sistem okrevanja od zasvojenosti in posledic travme. Zadnjo knjigo še čakamo. Naslovi pa so v resnici priprošnja: Bog, podari mi umirjenost, da sprejmem stvari, ki jih ne morem spremeniti, pogum, da spremenim, kar lahko, in modrost, da spoznam razliko.

Je res, da monogamni odnos »zahteva« zrelost?
Drži. Kajti monogamni odnos pomeni, da se moraš odreči vsem drugim »možnostim«, da bi se odnos, v katerem si, poglobil. Šele če veš, da je partner v odnosu zvest, lahko...

Preberite celoten intervju - kliknite
 
   
Predavanje Sanje Rozman -
Pogum za spremembo
Cankarjev dom, Ljubljana
Junij 2016



Jeseni 2015 je pri založbi Modrijan izšla knjiga Pogum, drugi del trilogije Sanje Rozman o nekemičnih zasvojenostih. Naslov je opogumljajoč – taka je tudi vsebina. Opogumljajoča, čeprav presunljiva. Nasilje, kakršno je preživljala Sanjina klientka Mija in je opisano v knjigi, se dogaja med nami, tukaj in zdaj, otroku, ki ga srečujete na poti v službo, deklici, ki sedi v vašem razredu, dečku, ki se podi za žogo na sosedovem dvorišču ... Kajti Mija je le ena izmed 400 tisoč žrtev fizičnega, psihičnega ali spolnega nasilja v Sloveniji (po podatkih Sveta Evrope sta spolno zlorabljena ena od štirih deklic in eden od petih dečkov), ki so zdaj odrasle in trpijo za posledicami preteklih travm. Sanja Rozman je spregovorila o dolgoročnih posledicah travm in poti do okrevanja. 
 
Predavanje je nastalo v koprodukciji založbe Modrijan, revije Viva in Cankarjevega doma.
   

Junij 2016

Radio Ognjišče

Oddaja Naš gost

Poslušajte celoten intervju - audio

 

 

   
Junij 2016

Kaj je in kaj ni spolna zloraba

Na podatek, da je pri nas spolno zlorabljena vsaka četrta deklica in vsak šesti deček, se marsikdo odzove z nejevero, čeprav so podatki verodostojni in za njimi stojijo najvišje institucije, kot sta denimo Svetovna zdravstvena organizacija in Svet Evrope. V pogovorih z ljudmi sem prišla do spoznanja, da nerazumevanju botruje tudi nekaj razširjenih zmot, ki jih bom pojasnila v nadaljevanju. Zmote širijo storilci, da bi svoje dejanje opravičili in pokazali kot manj sprevrženo. Ljudje se z verovanjem v te zmote branijo pred grozo, ki bi jo čutili, ko bi se zares soočili s tem, da je lahko odrasla oseba sposobna kaj takega storiti otroku. Vendar je zanikanje škodljivo, koristi samo storilcem, ki se s takimi stališči opravičujejo in prikrivajo. Zamislite se in si priznajte, če ste kdaj o spolni zlorabi pomislili na ta način.

Revija Viva - celoten prispevek
   
Junij 2016

Pozne posledice spolne zlorabe

Mnogo ljudi se z nejevero odzove na podatke o pogostosti spolnih zlorab otrok, čeprav za njimi stojijo kredibilne strokovne in politične inštitucije, kot sta na primer Svetovna zdravstvena organizacija in Svet Evrope. V odporu, ki ga sproži predstava o spolnem mučenju otroka, se tolažijo, da bi se kaj tako groznega pač moralo videti. Zakaj vsi ti otroci ne kričijo na pomoč in kje so skriti, da jih ne vidimo?
 
Neposreden odziv na travmo pri otroku je nespecifičen in večinoma traja nekaj minut ali ur. Žrtev občuti intenzivna negativna čustva strahu, groze ter telesno reakcijo ohromljenosti in maksimalne vznemirjenosti, ki jo povzroči naval stresnih hormonov v kri. Kasneje opazimo, da se otrokovo vedenje spremeni, postane vase zaprt, zamišljen, reagira z izbruhi jeze ali s pretirano pohlevnostjo, naenkrat se lahko začne zelo zanimati za spolnost ali pa toži o nejasnih bolezenskih simptomih, kot so glavoboli ali bolečine v trebuhu. 
 
A kaj, ko take spremembe vse prerado pripišemo težavni puberteti, muhavosti, šolskim težavam ali zdravimo psihosomatske simptome, v otroka pa ...

Revija Viva - celoten prispevek
   


Marec 2016

Medsebojni odnosi: Sanja Rozman

Sanja Rozman je bila 1. marca 2016 gostja v oddaji Halo TV, na Televiziji Slovenija.

  Povezava za ogled oddaje - kliknite.

Halo TV je svetovalna kontaktna oddaja, ki išče odgovore na vprašanja gledalcev. Strokovnjaki z različnih področij, ki se tako ali drugače dotikajo vsakdanjega življenja povprečnega človeka, odgovarjajo na konkretna vprašanja in dileme gledalcev po telefonu, preko elektronske pošte in pisem. Oddaja je zastavljena izrazito interaktivno, gledalci jo sooblikujejo, vprašanja gledalcev so v prvem planu, oddaja je pravzaprav servis gledalcem, saj jim gostujoči strokovnjak ponuja različne nasvete s področja prava, zdravstva, psihologije, medosebnih odnosov, … Oddaja se z izbiro tematik odziva tudi na dnevne aktualne dogodke.
   

Marec 2016
 

Children and Compulsive Overeating
Otroci in kompulzivno prenajedanje

Prispevek v reviji My Doctor in Europe o motnjah kompulzivnega prenajedanja
 

Question:
My daughter is 13 years old. I believe she pays excessive attention to food. Before she goes to sleep in the evening, she is continually asking what we are going to eat for breakfast. In the morning, she is interested in lunch...

Odgovor Sanje Rozman v priloženem prispevku

  Prispevek

Več o reviji My Doctor in Europe na www.mydoctor.si
   
Februar 2016

Intervju s Sanjo Rozman, časnik Delo

Veličina njenega poklica je imeti pred sabo največjo človekovo bedo in stati zazrt v najbolj čudovito človeško. Sanja Rozman, terapevtka, ki je tudi svoje osebno življenje pogosto popisala, se v knjigi, ki je drugi del trilogije, loteva Mijine zgodbe. Knjiga z naslovom Pogum priča o tem, da se veliko groze dogaja tam, kjer bi se morali počutiti najbolje varne – doma.

Svet je poln priložnosti, pravijo. Pa da smo lahko vse, kar si želimo biti, tudi slišimo. Kako pa naj to idejo živijo tisti, ki so zrasli v travmi in jim svet pripoveduje povsem drugačno resnico?
Verjamem v sposobnost narave, da celi rane. Tako kot imamo mehanizme, ki zacelijo telesno rano. No, mi jo očistimo, zašijemo, a celi se nato sama. Tako obstaja tudi mehanizem za celjenje psihičnih ran. Vse, kar moramo narediti, je, da vzpostavimo okoliščine, da se človekova psiha lahko začne zdraviti, mehanizem pa nato steče sam. Zato vam lahko na vprašanje, ali smo lahko vse, kar si želimo biti, čeprav smo bili ranjeni, odgovorim pritrdilno.

Celoten intervju v pripeti datoteki: 
  Intervju
 
   


Januar 2016

Ozaveščanje travm - intervju


Svojo zadnjo mojstrovino, Pogum, ste napisali skupaj z dekletom, ki si je nadelo psevdonim Mija. Skupaj sta popisali bolečo in obenem neverjetno navdihujočo zgodbo, kako ste ji pomagali do okrevanja od otroštva, v katerem so jo spolno zlorabljali malodane vsi starejši člani njene ožje družine. Kako je zdaj z njo? Kako je zdaj s tem izjemnim, herojsko srčnim dekletom? Knjiga se konča tako, da bralcu vsekakor ponudi razloge za optimizem...
 

(daljši premor, ker sogovornica izbira besede in razmišlja, kaj kot terapevtka sme povedati in česa ne) Mija ... Mija še ni čisto zunaj. Ker je bilo v njej toliko tega, da še vedno prihaja na dan.
 

Seveda, to bi si človek glede na prebrano tudi predstavljal.
 

A najbolj čudovito je, da je je vedno več. Z vsakim dnem je Mije več. Iz sveta iluzij in potlačene bolečine se vedno bolj lušči zelo konkretna, zelo resnična zgodba. In ona zdaj na novo izumlja svoje življenje.

Več v prispevku: 
  Prispevek

Časopis Sedem.

   



 
December 2015

V otroštvu je spolno zlorabljena vsaka četrta deklica in vsak šesti deček. Kje se skrivajo vsi ti zlorabljeni ljudje, kje so storilci in zakaj o tako velikem problemu v naši družbi nihče ne govori?

Drage obiskovalke in obiskovalci spletne strani,
 
skupaj prekinimo tabu spolne zlorabe otrok. Če ste bili sami žrtev v otroštvu ali veste za primer takega dogodka, vas prosim, da mi na moj spletni naslov Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate. pošljete pismo z opisom tega, kar se spominjate. Opišite dogodke, kot se jih spominjate, kaj ste ob tem čutili, kako so se odzvali odrasli, ki so za to vedeli, kakšne posledice ste imeli zaradi tega kasneje v življenju, kako ste se zavedli, da so povezane z dogodki iz otroštva in če ste se kje zdravili. Na koncu pa še povejte, kaj želite sporočiti ostalim žrtvam zlorab, ki bi to brale! Če boste dovolili, bomo zgodbe objavili v naslednjih številkah revije Viva in osebno vam zagotavljam popolno anonimnost. Z objavljanjem teh zgodb bi radi dosegli, da bi se javnost zavedla, da gre za resnične ljudi, za otroke, ne pa za suhoparne statistične številke. Molk koristi samo napadalcem in kdor o tem noče spregovoriti, jim daje potuho in omogoča, da se izognejo kazni. Kadar gre za otroke, ki so najbolj ranljivi člani naše družbe, nimamo pravice gledati vstran, če bi jih morali zaščititi.
Sanja Rozman, dr. med.

  Prispevek

Revija Viva
 - celoten prispevek
 

 




 
December 2015

Zakaj otroci ne razkrijejo svoje travme, ko odrastejo in se osamosvojijo?
Travma in drama povzročata zaradi sproščanja stresnih hormonov motnje v spominu, zato se otroci dogodkov spominjajo kot v megli ali sanjah, drugače od običajnih dogodkov, in so včasih sami negotovi, ali so se dogodki res zgodili ali so o tem samo sanjali. Zato pa se navadno po dvajsetem letu začnejo pojavljati namesto običajnih spominov telesni simptomi. Dekle recimo začne doživljati hude krče v spodnjem delu trebuha pri spolnem dejanju, zdravniki pa po vseh možnih preiskavah ne najdejo telesnega vzroka. Simptome je moč »dešifrirati« in spomin spet povezati v procesu psihoterapije, zato ne čudi, da smo psihoterapevti tisti, pred katerimi se take zgodbe razkrijejo.

Več o mitih in zmotah o spolnih zlorabah otrok: 
  Prispevek Sanje Rozman

Revija Viva
 - celoten prispevek
 

 




 
December 2015

Valentine: "Pri petih letih sem doživela spolno zlorabo. Napadalec je mojo pozornost kupoval z igračami in darili. Prihajal je v našo družino in me opazoval. Večkrat me je vzel v naročje, me žgečkal in se me dotikal. Pridobil si je moje zaupanje.

Nekega dne pa se je odločil, da me bo vzel s seboj domov. Starši niso nasprotovali, zato me je odpeljal. Obljubljal je, da mi bo pokazal veliko lepih igrač, s katerimi se igra njegov sin. V trenutku, ko sva stopila v njegovo stanovanje, je postal drugačen..."

 Resnična zgodba Valentine

Revija Viva

 

 





 
December 2015

Eva Batista, doktorica etnologije in kulturne antropologije je svoje raziskovalno delo posvetila področju antropologije nasilja, in sicer zbiranju in preučevanju osebnih pripovedi ljudi, ki so preživeli raznovrstne oblike nasilja in njihovim strategijam soočenja z le-tem. V okviru magistrskega dela je preučevala pripovedi prič nasilja na Severnem Irskem, za svoje doktorsko delo pa je raziskovala pripovedi ljudi, ki so preživeli drugo svetovno vojno na Slovenskem. S sodelovanjem v Zavodu Sprememba v srcu je razširila svoje interesno področje na preučevanje, kako spolna zloraba, nasilje in travma zaznamujejo življenje otrok in na preučevanje odmevov njihovih posledic v odrasli dobi. Pripravlja spletno stran, na kateri bodo žrtve spolne zlorabe obelodanile svoje izkušnje in dobile kakovostne informacije za svoje okrevanje, zato v ta namen zbira njihove anonimne osebne pripovedi. Zastavili smo ji navidez enostavni vprašanji.

Zakaj je potrebno, da žrtve spolnih zlorab spregovorijo? Naglas. In zakaj jim nekateri ne verjamejo?

 Odgovori v prispevku...

Revija Viva

 




 
November 2015

Intervju z Mijo
Sprašuje: Vesna Žunič, Revija Viva

"Pomemben del spominov na spolne zlorabe je shranila Ana, ena izmed mojih otroških podosebnosti; pojavila se je pri mojih šestih letih starosti. Takrat sem dojela, da me je preprosto preveč strah očetovih napadov, da bi jih lahko prenašala pri polni zavesti. Zato sem razvila nov del sebe, ki se je očetu podredil in mu ugajal tudi med zlorabami. Ana se je prepričala v to, da je izbrana in posvečena v nekaj posebnega zaradi izkušnje incesta. Za kazen pa so jo razžirali občutki sramu in ničvrednosti, saj se je doživljala kot najbolj podlo in odurno bitje na tem svetu, ker sodeluje s svojim napadalcem. Verjame, da jo zaradi tega vsi obsojajo in sovražijo. Od tu izvira večji del mojega toksičnega sramu. S to malo punčko v sebi, ki ni naredila nič narobe, ampak je samo skušala preživeti, hodim po svetu in se počutim umazano, svinjsko in razvratno – zakaj? – zato, ker jo je oče tolikokrat napadel in je bil edini način preživetja, da se je nehala upirati in se je podredila. Zakaj bi bila jaz manjvredna od drugih, ker sem pač na tak način preživela? Zakaj mislim, da moram zaradi tega hoditi po svetu s sklonjeno glavo?"
Mija

… ali znamo odgovoriti Miji na zadnje vprašanje? Se je za trenutek v nas prikradla groza, ko smo začutili nemoč ranjenega otroka, krhke deklice, ki se ji dogaja nekaj, kar se ji nikoli ne bi smelo zgoditi? In jeza na storilca, napadalca iz lastne družine, ki ji počne te grozote? Noč za nočjo. Leta in leta.
Vsaj za trenutek smo najbrž občutili sočutje do žrtve in se zgrozili nad storilcem. Toda že v naslednjem hipu bomo te občutke odrinili, pozabili. Zakaj?
Bojimo se soočiti s pretresljivimi dogodki, tragedijami, ki se vsak dan odvijajo tako blizu nas. Strah nas je, da se bo naša iluzija varnega sveta sesula. A živimo v stvarnem svetu. V njem so doma resnične zgodbe, potlačeni težki spomini, patologije, osamljeni posamezniki s svojimi bolečinami. Mija in z njo še veliko drugih Mij so tu, med nami.
Smo jih sposobni zares videti? Sprejeti tudi svojo odgovornost? Kajti naša odgovornost je, kot pravi Sanja Rozman, DA NE POGLEDAMO STRAN! In Mija: "Ne glede na vse vloge in maske, ki sem jih nosila, da bi preživela, kot sem najbolje vedela in znala v zunanjem svetu, še vedno mislim, da kdor zares hoče videti v oči ranjenega otroka v stiski, mora samo znati ali pa si upati pogledati."
Pred vami se odpira delček takšne zgodbe …

  Intervju

Revija Viva

 

 




 
November 2015

Intervju s Sanjo Rozman v reviji Viva
Sprašuje: Vesna Žunič, Revija Viva

"Moja knjiga skozi Mijino zgodbo daje besedo vsem tem pozabljenim in v podzavest odrinjenim žrtvam zlorab, ki se zapirajo v svoj svet in na vsakem koraku podoživljajo strahote iz preteklosti, pa tudi moč tistim, ki so še sedaj v nevarnosti," pravi Sanja Rozman, zdravnica, pisateljica in priznana psihoterapevtka, ki ljudem že več desetletij pomaga in jih vodi iz vrtinca ne-kemičnih zasvojenosti. S terapevtsko modrostjo, jasno analizo in človeško toplino nas vodi po težki, a nujni poti človeške rasti skozi stiske. Tudi v knjigah. Najin pogovor je potekal ob izidu njene knjige Pogum. Težko, nazorno, a dragoceno branje, iz katerega se lahko vsi skupaj in vsak posebej veliko naučimo. In ogromno spremenimo.

  Intervju

Revija Viva
 

 




 

Evropski dan za zaščito otrok pred spolnim izkoriščanjem in spolno zlorabo
 

Svet Evrope je 12. maja 2015, na pobudo Slovenije, razglasil Evropski dan za zaščito otrok pred spolnim izkoriščanjem in spolno zlorabo, ki bo odslej obeležen vsako leto 18. novembra.

Spolno nasilje in spolne zlorabe otrok, ki so še posebej ranljiva skupina, predstavljajo hudo kršitev otrokovih pravic in imajo dolgotrajne negativne posledice na njihovo celotno življenje.
Namen novega evropskega dne je ozaveščanje o nujnosti preprečevanja takšnih kaznivih dejanj in preprečevanje stigmatizacije žrtev. Poleg tega je namenjen spodbujanju držav k ratifikaciji Konvencije Sveta Evrope o zaščiti otrok pred spolnim izkoriščanjem in spolno zlorabo (ti. Lanzarotska konvencija) ter njenemu polnemu uresničevanju. Pogodbenica Lanzarotske konvencije je tudi Slovenija.

Pobudo za ustanovitev novega evropskega dne je že konec leta 2011 podala Slovenija, na predlog Združenja proti spolnemu zlorabljanju. Pri tem nas je podpirala vrsta držav in civilna družba. Pravice otrok so visoko na prednostni listi slovenske zunanje politike in z novim evropskim dnem je storjen pomemben korak, da se prekine 'kultura molčanja' o hudih kaznivih dejanjih zoper spolno nedotakljivost otrok.

Povezava na izjavo za javnost Sveta Evrope:

http://www.coe.int/en/web/portal/-/18-november-to-be-marked-as-european-day-against-sexual-abuse-of-children


ODVISNOST OD ODNOSOV


Foto: Jure Čokl (vir: RTVSLO)

18. 8. 2014

Sanja Rozman v Studiu ob 17h na Radiu Slovenija z Liano Buršič o odvisnosti od spleta

Kako odvisni od spleta so otroci in mladi, ki vse pogosteje živijo v virtualni resničnosti družabnih omrežij ter se tako oddaljujejo od realnosti? Upočasnijo se dozorevanje, socializacija in izobraževanje, pojavljajo se depresije, socialne fobije, anksiozne motnje. Pri otrocih, ki jim je blizu zaslonska tehnologija, se kažejo tudi skrb vzbujajoče spremembe v fizičnem razvoju in gibalne motnje. Odvisnost od spleta naj bi prihodnje leto uvrstili celo na mednarodni seznam duševnih motenj. Kakšne razsežnosti vpliva na življenje otrok, pa tudi odraslih, prinaša prekomerna uporaba računalnika in spleta, v Studiu ob 17-ih z voditeljico Liano Buršič

Prispevek lahko poslušate na naslednji povezavi:
http://radioprvi.rtvslo.si/
prispevek/16361

 

 

Sanja Rozman: Kdo ljubi s figo v žepu?
Avtorica: Darja Zgonc
Revija Viva, maj 2014
 
"Ne moreš doseči, da bi te imel rad nekdo, ki te nima rad. Sprejeti moraš, da je to dejstvo; če tega ne zmoreš, je najbolje, da odideš. Ljudje delajo dvojno napako: spremeniti skušajo nekaj, česar ni mogoče spremeniti, ne poskušajo pa spremeniti sebe, kar pa bi lahko naredili," poudarja Sanja Rozman, zdravnica in psihoterapevtka, ki se že vrsto let ukvarja z nekemičnimi zasvojenostmi, predvsem z zasvojenostjo z odnosi. Prepričana je, da se ne zavedamo dovolj, da je čas, ki ga preživimo v neiskrenem odnosu, naše življenje – in da je ta čas vržen stran: "Največjo napako delamo, če kar obtičimo, ker se nam ne ljubi potruditi, da bi živeli resnično ali da bi to resnično poiskali."
 
Kar 271 tisoč ljudi živi pod pragom revščine, skoraj 130 tisoč je brezposelnih, armada mladih je brez službe, dobra polovica upokojencev komaj shaja … Takšna je podoba Slovenije, ki je še kar v krizi. Ta se seveda pozna tudi v odnosih med ljudmi. Kako so se ti spremenili, kaj opažate?
Predvsem opažam vse več nestrpnosti. Tudi v preteklosti smo imeli krize – imeli smo vojno, zamenjali državo, prestajali osebne krize – toda nikoli ni bilo toliko nestrpnosti, kot jo je zdaj. Nas je držala pokonci vizija o lepši prihodnosti, ki je bila dovolj stabilna, da smo verjeli vanjo, danes pa tega ni več. Brezupnost in brezperspektivnost povzročata nestrpnost. Tudi sama imam tri hčere, dve sta med tridesetim in petintridesetim letom. To je izgubljena generacija, ki se išče, vendar zase ne najde pravega mesta, ker ga preprosto ni. Skoraj bi si upala trditi, da je zdajšnja kriza manjša, kot so bile nekatere druge krize, ki sem jih doživela, toda občutimo jo veliko močneje. Morda tudi zato, ker nekomu to ustreza. 

Celoten intervju si lahko preberete tukaj:
http://www.viva.si/Intervju/11683/Sanja-Rozman-Kdo-ljubi-s-figo-v-%C5%BEepu



  Peter Topić. Čustveni ali prikriti incest. Video prispevek, Studio 12 (14. 1. 2014) - povezava

Odnosi in čustva so precej zapletena reč. To lahko še posebej opazimo v domačem okolju, ko gre za odnose med bližnjimi družinskimi člani. Čeprav naj bi ravno dom predstavljal varno zavetje, pa je marsikdaj tudi vir konfliktov in napetosti, včasih tako intenzivnih, da lahko posledice le-teh spremljajo človeka skozi celo življenje. Eden takšnih skrajnih čustvenih vrtincev je tako imenovani čustveni incest, ko starši v otrocih iščejo tisto čustveno oporo, ki bi jo morali poiskati v partnerju. V studiu smo gostili Petra Topića, psihoterapevta in direktorja Inštituta za zasvojenosti in travme.


  Sanja Rozman - predstavitev nove knjige Umirjenost (Večer, december 2013) - povezava

  Sanja Rozman. Odvisnost od odnosov. Video prispevek, Studio 12 (19. 3. 2008) - povezava

  Sanja Rozman. Nekemične odvisnosti: odvisnost od odnosov in odvisnost od hrane - povezava

  Sanja Rozman. Ostati ali oditi? - povezava

  Sanja Rozman. Rasti v ljubezen - povezava

  Sanja Rozman. Tekma z mlajšo - povezava


ZASVOJENOST S SEKSUALNOSTJO


  Sanja Rozman. Intervju o seksualni zasvojenosti. - povezava

  Sanja Rozman. Sex, Priestly Ministry and the Church - povezava
 
  Sanja Rozman. Introduction to Slovenian translation of »DON'T CALL IT LOVE« - povezava


ZASVOJENOST S SODOBNIMI MEDIJI

  
Sanja Rozman. Odvisnost od interneta, video prispevek Studio 12 (20. 3. 2008) - povezava



ZASVOJENOST Z IGRAMI NA SREČO


  Sanja Rozman. Zasvojenost z igrami na srečo, video prispevek Studio 12 ( 1. 4. 2008) - povezava

  Sanja Rozman. Odvisnost od interneta, video prispevek Studio 12 (20. 3. 2008) - povezava


NASILJE V DRUŽBI

Robert Miklavčič. O nasilju v naši družbi: Delo s povzročitelji nasilja, video prispevek, Studio 12 (25. 3. 2008) - povezava

 


Opomba.

  Za branje in tiskanje tovrstnih datotek (*.pdf) potrebujete program Adobe Reader podjetja Adobe. Program je brezplačen in ga lahko dobite na naslednji spletni povezavi.

  Adobe Reader kot mobilna aplikacija (iPhone/iPad/Android) - povezava
 

WIll Hill BookiesW.BetRoll here...
Online bookmaker the UK http://whbonus.webs.com/ William Hill